Obveznice, vlaganje v obveznice in zavarovanje portfeljev

Obveznice, vlaganje v obveznice in zavarovanje portfeljev

Kaj so obveznice, kako delujejo, katere vrste obveznic poznamo in kako se zavarujemo pred obrestnim tveganjem. Kratko in jedrnato, zabeljeno z dejanskim stanjem na slovenskem finančnem trgu. Poglejmo si torej, kako delujejo v praksi.

Stanje na slovenskem finančnem trgu

Po skoraj tridesetih letih organiziranega trgovanja v Sloveniji (Ljubljanska borza vrednostnih papirjev je bila ustanovljena 26. decembra 1989.), osemindvajsetih letih samostojnosti (25. junija 1991 je Slovenija razglasila svojo neodvisnost) ter petnajstih letih članstva v Evropski uniji (Slovenija je postala polnopravna članica EU 1. maja 2004) lahko skupaj ugotovimo, da je slovenski kapitalski trg precej nerazvit.

Borzni trg se pogosto obravnava kot primarni kazalec gospodarske moči in razvoja posamezne države. Naraščanje cen finančnih instrumentov je običajno povezano s še večjimi poslovnimi naložbami in obratno. Kaj se pa dogaja na naši borzi vrednostnih papirjev? Včasih sem z zanimanjem spremljal vsakodnevno gibanje številnih vrednostnih papirjev. Sedaj pa le še občasno pogledam obseg in število poslov. Poglejte tudi sami tečajnico Ljubljanske borze in gotovo boste opazili, da je precej prazna. Še posebej zanimiv je stolpec, ki prikazuje datum zadnjega tečaja. Z nekaterimi vrednostnimi papirji ni bilo posla že leta.

Tržni udeleženci

Največji tržni udeleženci lahko vplivajo na spremembe na trgu. Majhni vlagatelji nimajo moči pri tem. Koliko pa sploh je majhnih, nepoučenih vlagateljev v Sloveniji?

Po Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij smo vsi, ki smo bili državljani Republike Slovenije dne 5. 12. 1992 brezplačno prejeli lastniški certifikat. In s temi certifikati smo lahko kupili delnice. Sklicujoč se na članek, objavljen v dnevniku Delo, je bilo leta 1999 skoraj 1,4 milijona imetnikov vrednostnih papirjev.

Kaj pa sedaj? Uporabil bom sklicevanje na podatke Vseslovenskega združenja malih delničarjev, kjer se omenja številka 185.919 imetnikov vrednostnih papirjev (pri čemer ima skoraj polovica teh imetnikov vrednostne papirje na ukinjenih registrskih računih pri KDD). Kaj klavrno stanje, ali ne?

Število udeležencev trga vsekakor prispeva k njegovi likvidnosti in živahnemu trgovanju. Za primerjavo naj povzamem podatke, objavljene v The Wall Street Journalu, da ima v Ameriki več kot polovica populacije delnice, v Veliki Britaniji je ta odstotek 23 %, v Nemčiji pa je 14 % državljanov, ki investirajo v delnice.

Presežna likvidnost

Kaj pa na to pravijo banke? Obveznic nima smisla izdajati, saj imajo banke že tako preveč depozitov. Likvidnost bank poka po vseh šivih. Obveznic z Ljubljanske borze vrednostnih papirjev pa tudi ne velja kupovati, saj niso likvidne. In glede slednjega se tudi sam ne morem ne strinjati z njimi. To so v praksi nelikvidni vrednostni papirji.

Zakaj pa bi banke sploh izdajale obveznice v Sloveniji? Likvidnost slovenskih bank je pretirana. Pred uvedbo Basla III, ki podrobno regulira upravljanje likvidnosti v bankah z zahtevami po likvidnostnih blažilnikih in izpolnjevanju likvidnostnih količnikov, so se člani Baselskega odbora za bančni nadzor izjemno bali, kakšen vpliv bodo imele likvidnostne zahteve za banke na svetovno gospodarstvo. Zaradi tega so se odločili za postopno izpolnjevanje likvidnostnih količnikov. Enotni pravilnik za vse banke in investicijska podjetja v EU (Single rulebook – CRD IV) natančno predpisuje zahteve glede likvidnostnega kritja, in sicer: 60 % zahteve kritja leta 2015; 70 % od 1. 1. 2016; 80 % od 1. 1. 2017 in 100 % izpolnjevanje od 1. januarja 2018. Zakaj ima torej večina bank v Sloveniji kratkoročni likvidnostni količnik LCR med 200 in 300 %? Ali je bil to namen regulatorja ob postavitvi novega standarda? Sam mislim da ne.

Pretirana likvidnost v bankah preprosto izsuši gospodarstvo. Gospodarstvo usiha zaradi nezmožnosti najemanja kreditov, ki jih potrebujejo za svojo rast in razvoj, s tem pa se poveča tudi splošna blaginja.

Da me ne boste napačno razumeli. Tudi sam se zavedam nepričakovanega in izjemno hitrega likvidnostnega tveganja. Banke vsekakor morajo imeti zadostno likvidnost. Toda zgornji primer je podoben vozniku avtomobila, ki vozi po cesti 20 km/uro, saj se boji prehitre vožnje, ker je omejitev 80 km/uro. Podobno se tudi finančni sistem premika v najnižji prestavi.

Kaj je nauk te zgodbe?

Mislim, da bi morali predvsem največji tržni igralci prispevati svoj delež k razvoju nerazvitega trga z razvijanjem instrumentov, vzdrževanjem likvidnosti in poučevanjem vlagateljev. Brez tega bomo pač imeli trg, ki nima velike perspektive. Trenutno bi vsak udeleženec trga rad v najkrajšem možnem času požel največje koristi. Še najbolje pa brez prevzemanja kakršnega koli tveganja. Vsi bi bili radi posredniki in služili zgolj s posredniško provizijo. Če velja v svetu dolgoletni trend zniževanja transakcijskih stroškov, je pri nas ravno obratno. V svetu obstajajo posredniki, ki sploh ne zaračunavajo provizije pri nakupu ali prodaji vrednostnih papirjev (www.robinhood.com). Pri nas pa, kot da bi finančni posredniki tekmovali v tem, kdo bo zaračunaval najvišje stroške. Najhuje pri tem pa je, da se s tem strinja tudi država. A na ta način pridemo zgolj do tega, da ne trgi, ne instrumenti ne zanimajo nikogar več.

Preskočimo uvodna, osebna razmišljanja in se poglobimo v delovanje preprostega in izjemno uporabnega vrednostnega papirja.

Kaj so obveznice?

Obveznice so dolžniški vrednostni papirji, s katerimi se izdajatelj obveznic zavezuje imetnikom izplačevati periodične kupone in glavnico ob dospetju. Kupci jih lahko kupijo neposredno od izdajatelja na primarnem trgu. Lahko pa jih kupijo tudi na sekundarnem trgu od drugih vlagateljev. Običajno so obveznice razmeroma varna in donosna naložba.

Izdajatelji obveznic

Obveznice izdajajo države, podjetja, banke, nadnacionalne družbe in lokalne oblasti. Izdajatelj je izjemno pomemben, saj bo od njega odvisno plačilo periodičnih kuponov in glavnice ob dospetju. Tako obstaja pomembna razlika med obveznicami, ki jih izda država, in tistimi, ki jih izdajo podjetja in banke.

Državne obveznice

Državne obveznice so pogosto sinonim za naložbe brez tveganja, saj imajo najnižje tveganje neplačila. Za plačilo kuponov in glavnice ob dospetju jamči država. Najboljše državne obveznice v Evropski uniji so nemške državne obveznice. Tudi Ministrstvo za finance Republike Slovenije izdaja državne obveznice. Seveda so slovenske nekoliko bolj tvegane, kot so nemške.

Podjetniške obveznice

Podjetniške obveznice veljajo za bolj tvegano naložbo. Zaradi tega je tudi njihov donos nekoliko višji kot je donos državnih obveznic (pribitek za tveganje). Podjetniške obveznice se običajno razvrstijo v tri skupine: klasične podjetniške obveznice s fiksnim kuponom, brezkuponske podjetniške obveznice in podjetniške obveznice s spremenljivo obrestno mero (FRN).

Kupci obveznic

Obveznice kupujejo predvsem zavarovalnice, pokojninski skladi in banke. Individualni vlagatelji se zaradi diverzifikacije odločajo raje za nakup obvezniških skladov, kot pa da bi jih neposredno kupovali.

Kako kupiti obveznice?

Obveznice lahko preprosto kupite ali prodate pri borznoposredniških hišah in bankah. V primeru pa, da želite kupiti slovenske državne obveznice na primarnem trgu (ob izdaji) je najbolje, da se povežete z enim izmed primarnih vpisnikov in uradnih vzdrževalcev za slovenske državne obveznice. Obveznice Republike Slovenije so po izdaji večinoma uvrščene v borzno kotacijo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, določene (predvsem tiste denominirane v USD) pa so uvrščene v borzno kotacijo Luksemburške borze. Z referenčnimi obveznicami pa se trguje na MTS Slovenia. MTS Slovenia je večstranski sistem trgovanja (Multilateral Trading Facility – MTF) na katerem trgujejo tudi velike, svetovno znane banke.

Pri vlaganju bodite previdni tudi glede stroškov transakcij in likvidnosti posameznih obveznic. Verjetno je najhujša mora vsakega vlagatelja stanje, ko na trgu ne more prodati svojih obveznic. Ljubljanska borza pa tudi zaradi majhnosti države žal ni primer likvidnega trga.

Nominalna vrednost obveznice

Nominalna vrednost (glavnica) je znesek, ki se uporabi za izračun in plačilo kuponov. Hkrati pa je to tudi znesek, ki ga mora izdajatelj ob dospetju vrniti kupcu.

Kupon

Kuponska obrestna mera je letna obrestna mera, ki jo izdajatelj plačuje imetnikom obveznic. Znesek obresti imenujemo kupon. Izračuna se z množenjem nominalne vrednosti s kuponsko obrestno mero. Da je kupon izjemno pomembna značilnost obveznic pove tudi dejstvo, da se kupon (skupaj z datumom zapadlosti) uporablja za opisovanje določene obveznice.

Pri klasičnih obveznicah s fiksnim kuponom je kuponska obrestna mera fiksna celotno življenjsko dobo. Pri obveznicah s spremenljivim kuponom pa je višina kupona odvisna od vrednosti določenega indeksa denarnega trga, kot sta recimo Libor ali Euribor.

Cene obveznic

Cene obveznic so izražene v odstotku njihove nominalne vrednosti. Nominalna vrednost je različna od izdaje do izdaje obveznic, pogosto pa je 100 ali 1000 denarnih enot.

Če je cena pod 100 % njene nominalne vrednosti, rečemo, da kotira z diskontom. Če pa je njena cena nad 100 % nominalne vrednosti, pravimo, da obveznica kotira s premijo. Glede na to, da bo imetnik ob dospetju prejel celotno nominalno vrednost (100 %) bodo kupci diskontiranih obveznic poleg kuponov dosegli tudi kapitalski donos kot razliko med nakupno ceno in nominalno vrednostjo ob dospetju (ob predpostavki, da bodo obveznico držali do dospetja). Obratno velja za kupca premijskih obveznic. Donos bo v takem primeru nižji zaradi kapitalske izgube.

Na dan dospetja pa bo cena obveznice enaka nominalni vrednosti oziroma par. To značilnost imenujemo približevanje cene njeni nominalni vrednosti (Pull to the par value).

Zapadlost

Zapadlost (dospetje) je lahko poljubno dolgo časovno obdobje. Vendar pa dolžniške vrednostne papirje z zapadlostjo, krajšo od enega leta običajno imenujemo instrumenti denarnega trga in ne obveznice. Večina obveznic ima zapadlost do trideset let. Nekatere pa imajo tudi zelo dolge zapadlosti, tudi sto in več let. Nekatere so celo brez zapadlosti. Čas do zapadlosti imenujemo tudi obdobje (Term, Tenor ali Maturity). Poglejte si slovenske državne obveznice z zapadlostjo 10 do 15 let. Datum zapadlosti je datum, na katerega mora izdajatelj povrniti nominalno vrednost imetniku.

Donosnost obveznice

Prihodki za kupce obveznic so trije: kuponi, kapitalski dobiček ali izguba in prihodki od reinvestiranja kuponov. Pogosto uporabljene mere donosnosti obveznic so kuponska donosnost, trenutna donosnost in donosnost do dospetja.

Donosnost do dospetja (Yield To Maturity – YTM) prikazuje donos, ki bo neto sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov obveznice izenačil s tržno ceno, povečano za natečene obresti.

Delnice in obveznice

Naložbe v obveznice se običajno obravnavajo kot bolj tvegane v primerjavi z delnicami. Vendar pa to v praksi vedno ne drži vedno. Celo državne obveznice, ki se v teoriji obravnavajo kot naložba brez tveganja, so v izjemnih primerih lahko zelo tvegana naložba. Spomnite se samo na pomlad 2010, ko so le v dveh mesecih 10 letne grške državne obveznice padle za več kot 30 %. Taka volatilnost pa je bolj značilna za tvegane delnice kot pa za državne obveznice.

Lastniki delnic so udeleženi pri delitvi rezultatov družbe. Višina dividende je odvisna od uspešnosti družbe. Lastniki obveznic s fiksnim kuponom pa so deležni fiksnega izplačila, ne glede na uspešnost izdajatelj. V primeru stečaja ali likvidacije, imajo lastniki obveznic tudi prednost pred lastniki delnic pri izplačilu iz stečajne mase.

Zamenljive obveznice

Zamenljive obveznice dajejo imetnikom pravico, ne pa tudi obveznosti, da zamenjajo njihove obveznice v vnaprej določeno število delnic. Določen nominalni znesek obveznice lahko imetnik zamenljive obveznice zamenja za delnice (običajno izdajatelja) v določenem obdobju. Ta opcija omogoča vlagatelju, da izkoristiti rast cen delnic. Če pa ne pride do zamenjave zamenljive obveznice v delnice v življenjski dobi obveznice se dolg preprosto poplača kot pri klasični obveznici.

Tveganja pri naložbah v obveznice

Naložbe v obveznice so lahko tudi zelo tvegane. Zato se morajo vlagatelji dobro zavedati vseh tveganj, povezanih s temi naložbami. Poleg kreditnega, likvidnostnega in valutnega tveganja (če naštejem le glavne) je izjemno pomembno obrestno tveganje. Cene obveznic s fiksnim kuponom so zelo občutljive na spremembe obrestnih mer. Še posebej velja to za tiste z nizkim fiksnim kuponom in dolgim rokom do zapadlosti.

Trajanje

Preprosta mera za ocenjevanje obrestnega tveganja obveznic je trajanje (Duration). Trajanje nam približno pokaže odstotno spremembo cene obveznice, ko se obrestne mere spremenijo za 100 bazičnih točk.

Če ima obveznica trajanje 5, je pričakovati, da se bo ob spremembi obrestnih mer za 100 bazičnih točk, njena cena spremenila za približno 5 %. Ob rasti obrestnih mer bo cena padla, ob znižanju obrestnih mer pa bo cena narasla. Poenostavljeno: obveznice z daljšim trajanjem so precej bolj tvegane kot tiste s krajšim.

Z izračunom trajanja portfelja (oziroma posamezne obveznice) si pomagamo pri obvladovanju obrestnega tveganja. Ko se pričakuje zvišanje obrestne mere, se vlagatelji odločajo za obveznice s krajšim trajanjem. Trajanje celotnega portfelja se spremeni s prodajo obveznic z daljšim trajanjem in nakupom drugih s krajšim trajanjem. V primeru pričakovanega padca obrestnih mer pa velja imeti portfelj z daljšim trajanjem 🙂

Zavarovanje portfelja

Zavarovanje portfelja (ali posameznih obveznic) je način zmanjševanja cenovnega tveganja, ki ga naložbe v obveznice prinašajo. Portfelje obveznic je mogoče zavarovati z različnimi finančnimi instrumenti.

Najbolj priročni instrumenti za zavarovanje portfelja pred obrestnim tveganjem pa so:

  • prodaja državnih obveznic (Short selling),
  • obrestne zamenjave (IRS),
  • terminske pogodbe na obveznice in
  • opcije.

Poudariti je potrebno, da imajo vsi instrumenti in strategije zavarovanja svoje pomanjkljivosti. Absolutna zaščita pred obrestnim tveganjem je bolj stvar teorije kot prakse. Pomembno pa je, da se lahko z navedenimi instrumenti dokaj dobro zavarujete v praksi. Ko boste sami iskali dejanske instrumente za zavarovanje, boste gotovo našli takšnega, ki bo najbolje ustrezal vašim potrebam.

Če želite izvedeti, kako poteka zavarovanje portfelja v praksi se nam pridružite 18.–19. aprila 2019 na Bledu na seminarju Obveznice in ščitenje dolžniških portfeljev. Zelo podrobno bodo predstavljene obveznice, njihovo vrednotenje, oblikovanje portfeljev pa tudi tehnike zavarovanja. Več o instrumentih zavarovanja si lahko preberite tudi v članku: Kaj so izvedeni finančni instrumenti? Če pa želite izvedeti samo osnove o obveznicah ali le osvežiti svoje znanje o dolžniških vrednostnih papirjih se nam lahko pridružite na seminarju Finančni instrumenti in finančni trgi. Več o tveganjih, ki so prisotna na obvezniških trgih, pa lahko izveste tudi na seminarju Tržna tveganja.

Še več o obveznicah

Še več o tem, kdo so izdajatelji obveznic, kdo kupci, kaj je glavnica, dospetje in kupon pri obveznicah, kako se izračuna donos in kako se vrednotijo obveznice, lahko preberete v članku Obveznice – kaj so, kdo so izdajatelji in kdo vlagatelji v obveznice. V tem članku boste izvedeli tudi več o merjenju tržnega tveganja pri obveznicah ter kako poteka zavarovanje dolžniških portfeljev v praksi. Več o razmerah na slovenskem finančnem trgu in trgovanju z obveznicami pa si lahko preberete v članku Obveznice, vlaganje v obveznice in zavarovanje portfeljev. Ne pozabite se prijaviti na seminar Obveznice in zavarovanje dolžniških portfeljev. Lahko pa vam pripravimo tudi interno izobraževanje o obveznicah. Investirajte v svoje finančno znanje, saj prinaša ta naložba najvišje obresti!

One Comment
Leave a reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *