Kriptovalute, Facebook in njegova Libra ter kriptomanija

Kriptovalute, Facebook in njegova Libra ter kriptomanija

Facebookova nova igračka Libra je v zadnjem mesecu povzročila pravi razcvet na trgu kriptovalut. Ali gre res za dobro premišljeno novo plačilno sredstvo ali zgolj usklajeno marketinško akcijo, ki bo posameznikom spet prinesla milijarde? Facebook poskuša pridobiti primat še na področju kriptovalut. Prejšnji teden je javno napovedal, da bo verjetno že na začetku prihodnjega leta izdal lastno digitalno valuto z imenom Libra. Namenjena naj bi bila predvsem hitremu, preprostemu in varnemu prenosu sredstev med uporabniki Facebooka ter plačilu izdelkov in storitev pri prodajalcih, ki bodo to valuto sprejemali. To naj bi bila stabilna digitalna valuta, ki ne bi toliko nihala, kot doslej poznane kriptovalute. Podprta naj bi bila z že uveljavljenimi valutami in državnimi vrednostnimi papirji. Na drugi strani pa nekateri finančniki, predvsem pa ameriški senatorji, svarijo, da je Facebook preprosto prevelik. Kaj se torej dogaja v resnici? Facebook se dobro zaveda svoje moči na področju družbenih omrežij. Začel je poudarjati uporabno vrednost svoje prihodnje kriptovalute Libre. Kot plačilno sredstvo naj bi jo uporabljali predvsem ljudje, ki iz takšnega ali drugačnega razloga nimajo dostopa do bančnih storitev. So pa uporabniki Facebooka. Libra jim bo omogočila preprosto sprejemanje oziroma pošiljanje denarja. Največje podjetje na svetu s področja socialnih medijev je objavilo svojo 12 strani dolgo belo knjigo o Libri. Podobno kot ostale kriptovalute bo tudi Libra temeljila na verigi podatkovnih blokov (Blockchain). Libra naj bi bila torej finančni instrument, ki bo uporabljal blockchain tehnologijo za izvajanje transakcij z uporabo digitalne valute, ki jo bo upravljal konzorcij zasebnih podjetij. Poglejmo si torej prednosti, ki jih napovedujejo.  

 

Preprosto in hitro pošiljanje denarja

Na enak način, kot zdaj pošiljate sporočilo ali fotografijo, naj bi že prihodnje leto pošiljali tudi denar. Vsi uporabniki Facebooka bodo lahko prek Facebookovih pogovornih aplikacij Messenger in WhatsApp prosto prepošiljali denar in tudi plačevali z Libro. V ta namen Facebookovo hčerinsko podjetje že razvija digitalno denarnico Calibra.

Calibra bo obstajala kot samostojna aplikacija, ki jo boste lahko našli v App Store in Google Play. Uporabljali pa jo boste lahko tudi neposredno v vašem WhatsAppu in Messengerju.

Samo z nekaj kliki bo mogoče poslati, dodati ali dvigniti denar s svoje digitalne denarnice. S pomočjo Libre bo mogoče hitro in preprosto posojati denar prijateljem, družinskim članom, znancem ali podjetjem. Libro bomo lahko uporabljali za pošiljanje denarja komurkoli, kamorkoli po svetu 🙂 Domačo valuto bomo lahko pretvorili v Libro in jo dodali v denarnico, podobno pa jo bomo tudi zamenjali nazaj v domačo valuto, ko bomo želeli dvigniti zneske v domačem denarju. Pri zamenjavi valut v Libro naj bi nam aplikacija pokazala menjalni tečaj, po katerem bo transakcija izvedena.

Podrobnejša razlaga nove Facebookove kriprovalute

Seveda pa morajo zadnjo besedo na zgornje marketinške trditve povedati tudi finančni regulatorji (pa ne samo švicarski). Bančna industrija, ki je specializirana za tovrstno poslovanje mora izpolnjevati stroge, predvsem pa visoke kapitalske zahteve, ki omejujejo banke pri preveč tveganih poslih. Banke morajo biti po pravilu zelo regulirane institucije, saj upravljajo denar svojih varčevalcev. Kdo bo pa v primeru Libre bedel nad pravilnostjo in poštenostjo poslovanja. Samoregulacija se je večkrat pokazala kot pomanjkljivost in ne prednost finančnega poslovanja. Načrt uvedbe Libre vključuje sprejemanje vlog strank, ki se vlagajo v državne obveznice ter rezerve v tradicionalnih valutah, da bi tako omogočili ponujanje čezmejnih transakcij in storitev. Pri tem bo gotovo potrebno dobro sodelovanje s centralnimi bankami, finančnimi regulatorji in organi pregona po vsem svetu. Zato je tudi pričakovati, da bo projekt nove kriptovalute podvržen regulativnemu nadzoru brez primere, preden bo Libra zaživela kot svetovno priznano zakonito plačilno sredstvo. Poleg centralnih bank, regulatorjev finančnih trgov, agencij za varstvo potrošnikov in agencij, ki skrbijo za preprečevanje pranja denarja, davčnih utaj in drugih finančnih kaznivih dejanj, se bo moral Facebook verjetno držati tudi načel za infrastrukturo finančnega trga (Principles for Financial Market Infrastructures), ki jih je izdala Banka za mednarodne poravnave in Mednarodno združenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev.

Varnost pri poslovanju z Libro

Računi (digitalne denarnice) naj bi bili preverjeni s pomočjo veljavnih, državno izdanih identifikacijskih dokumentov uporabnikov. Calibra je hčerinsko podjetje Facebooka, ki je bilo ustanovljeno z namenom, da bi ločili in zaščitili finančne od drugih informacij, ki jih imate objavljene na svojih družabnih računih. To podjetje tudi bdi nad razvojem istoimenske digitalne denarnice Calibra. Podrobneje si o varnosti in zasebnosti Calibre lahko preberete s klikom tukaj. Osebno pa vseeno mislim, da je to lažje obljubiti, kot v resnici izpeljati, še posebej če se spomnimo odmevnih primerov, kot je bil recimo Cambridge Analytica, kjer bi težko rekel, da je Facebook res naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi zaščitil osebne podatke uporabnikov. Facebook trdi, da bo imela njihova kriptovaluta vgrajene mehanizme, ki bodo preprečevali nezakonite dejavnosti. In če Facebook tega sistema ne bo imel zagotovljenega, ali bodo zakonodajalci res dopustili, da ta nova kriptovaluta zaživi?

Kako preprečiti zlorabe pri poslovanju s kriptovalutami?

Nižji transakcijski stroški nove kriptovalute

Zaradi izjemno velike mreže Facebookovih uporabnikov je pričakovati, da bodo tudi stroški plačil izjemno nizki. Konec koncev gre zgolj za preknjižbo z enega računa na drugega, v okviru megalomanskega Facebooka. Transakcije bodo poceni in pregledne, še posebej pri čezmejnih plačilih. Znižanje transakcijskih stroškov je stvar, za katero še sam osebno navijam 🙂

Kriptovalute so enostavno sredstvo za pošiljanje denarja

Libra bo stabilna in globalna kriptovaluta

Libra naj bi bila stabilna digitalna valuta (Stablecoin). Ker bo imela kritje v realnih sredstvih, je pričakovati, da bo mnogo bolj stabilna kot doslej uveljavljene kriptovalute. Vsak “kovanec” Libre naj bi bil podprt s tradicionalnim denarjem oziroma vrednostnimi papirji, da bi na ta način podpiral stabilnost cene. Zaradi njene stabilnosti bo Libra primerna tudi kot instrument varčevanja. Hkrati pa jo boste lahko uporabljali tudi za plačevanje vsakodnevnih transakcij (plačilo kave, nakup živil ali javni prevoz). Bitcoin je v praksi pokazal, da se da ustvariti valuto brez sodelovanja vlade. Vendar njegovo divje nihanje cene preprečuje, da bi bil širše sprejet in tudi praktično uporaben v vsakdanjem življenju. Facebook pa lahko da svoji digitalni valuti obseg, ki je potreben za stabilno vrednost. Na ta način bo lahko Facebook tudi posredno vračunal svoje storitve v ceno Libre. Stabilna vrednost Libre bo dovoljenje za tiskanje denarja in velika zmaga za delničarje. Razlog za volatilnost Bitcoina je, da ni prav veliko stvari, ki jih lahko kupite z njim. Poleg nekaj izjemno dobro oglaševanih pic v Ameriki se Bitcoin uporablja za nakup stvari, ki jih kupci in prodajalci želijo obdržati kot skrivnost. Včasih je obseg takih transakcij velik, včasih majhen. Brez velikega in enakomernega povpraševanja za valuto pa trg za Bitcoin ni dovolj globok, da bi vzdrževal svojo stabilnost. Že nekaj večjih nakupov ga spravi v rast, kupovanju se pridružijo špekulantje in v nekaj tednih se njegova cena skoraj podvoji. Do sedaj poznane kriptovalute niso ravno primerna naložba za neprofesionalnega vlagatelja. Na drugi strani pa bi lahko bila stabilna kriptovaluta tudi sredstvo za varčevanje, še posebej v sedanjih razmerah, ničelnih ali celo negativnih obrestnih mer. Ob tem pa sam ne morem mimo dejstva, da je tudi zlati standard oziroma vezava dolarja na zlato enkrat prenehala veljati. Avgusta 1971 je bila namreč odpravljena zamenljivost ameriškega dolarja za zlato, ki je predstavljala osnovo takratne denarne stabilnosti. S tem se je končalo obdobje fiksnih deviznih tečajev in sprožil se je val nestabilnosti tečajev valut. Upam in želim, da se kaj takega ne bi zgodilo po nekaj letih poslovanja Libre.

Kriptovalute so hitro sredstvo za pošiljanje denarja

Trenutno se Libra propagira kot kriptovaluta, zato je logično, da jo vsaj v mislih primerjamo z obstoječimi kriptovalutami, kot sta recimo Bitcoin ali Ethereum. Vendar pa je verjetno bolje, da o njej razmišljamo kot o tradicionalnem plačilnem sredstvu. Ko govorimo o plačilnih sistemih, kot so PayPal, Square ali Western Union, se v podzavesti strinjamo, da ti sistemi delujejo nad tradicionalnim bančništvom, z namenom, da nam olajšajo določene transakcije (recimo e-trgovino in elektronska nakazila).

Kako bo Facebook služil z Libro?

Libra bo izboljšala in posledično povečala oglaševanje na Facebooku. Več ljudi, kot bo imelo digitalne denarnice, bolj je verjetno, da bodo več kupovali prek Facebooka in drugih aplikacij, kot sta Instagram ali Messenger. Oglaševanje prek Facebooka bo bolj uporabno in bo imelo večjo vrednost, saj bodo podjetja dosegla kupce, ki bodo imeli denar na razpolago v svojih digitalnih denarnicah.

Projekt Libra

Že zdaj podpirajo ta projekt številna velika in ugledna podjetja. Koliko podjetij pa bo dejansko v prihodnosti delalo skupaj, da bi Libra uspela, je še velika neznanka. Glede na postavljene cilje naj bi glavne odločitve sprejemala skupina podjetij, ki bodo imele enako pravico glasovanja in vpliv na razvojLibra Association. Trenutno je v tej družbi skoraj 30 podjetij, Facebook pa upa, da se jim pridruži še 70 novih.

Katera podjetja že podpirajo projekt?

Visa in Mastercard, dve največji plačilni omrežji, pa tudi PayPal so že v družbi izbrancev. Vsa tri podjetja so specializirana na področju plačilnih omrežij in lahko nudijo svoje strokovno znanje pri spodbujanju potrošnikov za uporabo digitalnih plačil, pa tudi pri spodbujanju trgovcev, naj jih sprejmejo. Doslej sta tako Visa kot Mastercard vztrajali, da omogočata plačila le v pravih (fiat) in ne tudi v digitalnih valutah. Tudi komercialne banke so doslej oznanjale, da ne omogočajo prometa s kriptovalutami zaradi tveganja pranja denarja. Zato ni popolnoma jasno, kdo izmed njih se bo v resnici še pridružil tej družbi. Velike banke, vključno z JPMorgan Chase, Bank of America in Citigroup, imajo že svoja podjetja, ki se ukvarjajo s plačili in služijo milijarde dolarjev. Ob tem, da se regulatorji še vedno odločajo, kako obravnavati kriptovalute, so banke in investicijska podjetja raje previdni. Facebook pa nedvomno potrebuje podporo finančnih institucij, da bi pridobil zaupanje potrošnikov in posledično dejanska plačila. Tudi veliki trgovci še ne sodelujejo. Trgovina se vedno zanima za znižanje stroškov, vendar pa tradicionalni trgovci že od nekdaj oklevajo, da bi resno sprejeli kriptovalute zaradi njihove nestanovitnosti in njihovega nesprejetja pri potrošnikih. Največja tehnološka podjetja, kot so Microsoft, Apple, Google in Amazon.com imajo svoja podjetja za digitalna plačila, nekateri eksperimentirajo z Blockchain tehnologijo, nekatera od teh podjetij pa se celo poskušajo izogniti povezave s Facebookom, predvsem zaradi zagat, ki jih ima FB s poseganjem v zasebnost uporabnikov.

Kriptomanija

V zadnjih tednih so, predvsem zaradi projekta Libra in širokega dosega in prepoznavnosti Facebooka, kriptovalute dosegle raven iz novembra 2017. Če se le spomnimo, kako hitro in nebrzdano so kriptovalute naraščale proti koncu leta 2017. Mnogi analitiki in njihovi spletni dnevniki ponovno oživljajo stare članke, ko so kriptovalute kovali v nebo. Na njih se na široko razpreda, da bodo kriptovalute zdaj presegle svoje zgodovinsko najvišje ravni. Toda zgodovina nas uči tudi bridkih finančnih izkušenj. Verjetno se je tistim, ki ste prebirali zgodovino ekonomije, gotovo vtisnilo v spomin dogajanje v času Tulip manije, ko so cene za nekatere modne čebulice tulipanov dosegle pretirane cene, ki so nato dramatično padle februarja 1637. Na splošno šteje ta primer za prvi zabeleženi pok špekulativnega balona. Bodite torej pozorni in le ne drvite brezglavo v vrtoglave višine. Pridružite se nam na prihajajočih finančnih seminarjih in nadgradite svoje finančno znanje. Največ vam prav gotovo lahko povemo o poslovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti in upravljanju finančnih tveganj.

Najnovejše novice o Libri in podobnih projektih

15. 9. 2019
Največja nemška banka Deutche Bank (DB) se je pridružila blockchain omrežju, ki ga razvija JP Morgan (JPM), imenovanem Interbank Information Network (IIN). Projekt, ki ga je JPM začel že v letu 2017, ima zdaj mrežo 320 bank, ki procesirajo plačila pretežno v dolarjih. Deutsche Bank je tako prva od globalnih bank, ki se je pridružila temu projektu. Je namreč največja banka za poravnavo plačil, denominiranih v evrih. Pričakovanje DB glede tega projekta pa je, da bo bistveno znižal stroške plačilnega prometa in da bodo tudi plačila hitreje procesirana. Do konca letošnjega leta naj bi JPM izdal tudi svojo kriptovaluto – JPM Coin.

13. 9. 2019
Nemški in francoski finančni minister sta družno izjavila, da predstavlja Facebookov projekt Libra tveganje za finančni sektor, kar bi lahko pomenilo blokado dovoljene uporabe Libre v Evropi. Podprla pa sta razvoj alternativne javne kriptovalute. Evropska centralna banka je namreč pred tem potrdila, da si prizadeva za dolgoročni načrt za uvedbo javne digitalne valute, kar z drugimi besedami pomeni, da je projekt Libra verjetno odveč.

17. 7. 2019
Nekateri ameriški kongresniki menijo, da je Libra zelo podobna vzajemnim skladom, saj naj bi sledila indeksu valut. To pa je v Ameriki v pristojnosti Ameriške komisije za vrednostne papirje in borzo (U. S. Securities and Exchange Commission – SEC). Regulatorji bi na ta način dobili mehanizem, da upočasnijo projekt, saj bo potrebno skozi dolgotrajen postopek odobritve SEC. Če bi vsak uporabnik Facebooka uporabil samo 100 USD za nakup Libre, bi, glede na velikost uporabnikov, to uvrstilo Libra Association med 20 največjih bank v Ameriki. To dejstvo pa samo po sebi zahteva in opravičuje regulativni nadzor (številnih in ne samo ene agencije za nadzor).

16. 7. 2019
Nemški finančni minister Olaf Scholz je dejal, da morajo regulatorji zagotoviti, da kriptovalute, kot je načrtovana Facebookova Libra, ne ogrožajo finančne stabilnosti in zasebnosti potrošnikov. “Izdaja denarja na sodi v roke zasebnega podjetja, saj je to temelj državne suverenosti. Evro je in ostaja edino legalno plačilno sredstvo v evrskem območju.” Na senatnem zaslišanju so ameriški senatorji, tako demokrati kot republikanci, načrtovani Facebookov projekt izdaje kriptovalute Libra označili kar s “prividom” oziroma “norim načrt”. Politike moti predvsem to, da je Facebook že tako močno porinil svoj projekt, ne da bi se sploh posvetoval z njimi in z regulatorji. Še posebej zaradi težav, ki jih ima Facebook že zdaj z zasebnostjo uporabnikov.

15. 7. 2019
Pri Facebooku so izjavili, da so pripravljeni na zamudo pri načrtovani uvedbi Libre, da bi lahko tesneje sodelovali z regulatorji. Zavedati se moramo, da je bila objava Facebookove novice o uvedbi Libre dokaj ostro sprejeta, še posevej pri ameriški politiki. Predvsem zaradi dvoma, kako naj se Facebooku, ki ima omejeno verodostojnost zaradi kršenja zasebnosti, zaupa izdajanje kriptovate. Večina ameriških politikov preprosto ne verjame Facebooku, ki že večkrat ni upošteval pomislekov glede zasebnosti. Po drugi strani pa tudi kripto skupnost sovraži Libro. Goreči pripadniki Cryptocurrency Community trdijo, da Libra ni kriptovaluta, saj ne temelji na Blockchain tehnologiji in krši decentralizirano vizijo izdajanja kriptovalute. Tudi Trump je precej ostro napadel Facebook s trditvijo, da Libra ogroža položaj dolarja kot globalne valute (moč dolarja je namreč samo razširitev moči ZDA). Predsednik ameriške centralne banke Powell pa je dejal, da FED že išče načine, kako bolje nadzorovati kriptovalute. Napoved o izdaji Libre je vsekakor spodbudila širše pogovore o nujnosti reguliranja kriptovalut, kar bodo morali zakonodajalci v naglici tudi urediti.

 


 
Leave a reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *